Mladostništvo

Domov » Duševno zdravje » Mladostništvo » Smo mladostniki res tako težavni?

Smo mladostniki res tako težavni?

Smo mladostniki res tako težavni?

V družbi se je uveljavilo prepričanje, da je mladostništvo obdobje uporništva. Zaradi tega lahko v času odraščanja okrog sebe pogosto slišimo opazke, da smo mladostniki težavni, muhasti, nepredvidljivi, občutljivi ipd. Čeprav so ta prepričanja med ljudmi okoli nas dokaj utrjena, niso nujno resnična. Večine mladostnikov namreč ne moremo označiti kot problematičnih, saj je glavnina najstnikov dobro prilagojenih in lahko shajajočih z okolico. V resnici velja zanimiv podatek, da je delež problematičnih mladostnikov, ki kršijo zakonska in družbena pravila enak deležu problematičnih odraslih.

Različne opazke in komentarji iz okolice v nas lahko vzbudijo čustva jeze, saj menimo, da ne veljajo za nas ali pa da problem ni v nas samih, temveč okolica preprosto ne razume, s čim vse se soočamo kot mladostniki. Ob vsem tem lahko dobimo tudi občutek, kot da nas nihče ni pripravljen poslušati in razumeti naše doživljanje. Posledično se lahko odločimo, da bomo svoje misli in skrbi raje zadržali zase, čeprav s tem svoje tegobe le še poglabljamo in zanje ne iščemo podpore iz okolice.

Kot mladostniki lahko sami pri sebi pogosto zaznamo težnjo, da bi postali bolj samostojni kot smo bili v času otroštva. Želimo si večje možnosti za odločanje o stvareh, ki jih bomo počeli, poslušali, nosili, jedli, spremljali po družbenih omrežjih ipd. Iz tega izhaja želja po tem, da se upiramo stvarem, ki nam jih naročijo drugi, saj jih želimo izbrati sami in pri odločanju izhajati iz sebe. Veliko tudi raziskujemo in iščemo stile ter stvari, ki so nam všeč, saj si želimo najti svojo identiteto in odkriti način življenja, ki bi ga radi živeli.

Več o iskanju identitete najdeš v prispevku: S čim se soočam v obdobju pubertete.

Ljudje okoli nas lahko našo željo po samostojnem odločanju zaznajo kot uporništvo ali pa ga označijo za težavno vedenje, saj pravijo, da se vedemo drugače, kot smo se v otroštvu. Za obdobje mladostništva pa velja, da je popolnoma običajno, zdravo in celo sestavni del odraščanja, da se mladostniki upiramo, saj na ta način osamosvajamo in razvijamo samostojno razmišljanje. V času mladostništva se tako soočamo z mnogimi spremembami in prehodi, na katere se moramo navaditi in se z njimi naučiti shajati. Dogaja se nam veliko stvari – tako znotraj nas (npr. telesne spremembe, raziskovanja, nova razmišljanja, pridobivanje samostojnosti) kot zunaj nas (npr. šola, treningi, druženja). Občutimo lahko tudi pritiske kot so:

  • želja po vključevanju in sprejemanju s strani vrstnikov,
  • uspešno opravljanje šolskih obveznosti,
  • urjenje v svojih športnih, glasbenih ali drugih hobijih,
  • pomoč pri gospodinjskih opravilih,
  • morebitna skrb za družinske člane,
  • razmišljanje in odločanje o svoji prihodnosti.

Zaradi tega se v nas lahko vzbudijo različni občutki, ki so včasih tudi neprijetni. Počutimo se lahko preobremenjene ali celo nemočne, saj skušamo razumeti nove stvari in prevzeti nadzor nad različnimi spremembami. V ozadju vedenj, ki so v družbi označena za »težavna«, lahko tičijo občutki anksioznosti, nezaupanja vase, impulzivnosti, nihanje počutja ipd. Počutimo se lahko tako, kot da je znotraj nas prisotna poplava različnih čustev, ki jih niti sami ne razumemo dobro in se zaradi njih počutimo zmedeno. Zaradi tega včasih »izbruhnemo« in se odzovemo burneje, kot bi si želeli. Pri soočanju s takšnimi močnimi čustvi si lahko pomagamo z različnimi načini, opisanimi v nadaljevanju.

Okoliščine, ko se v nas vzbudijo močna čustva, so različne in so odvisne od tega, kako sami zaznamo določeno situacijo. Sprožilci močnih čustev so lahko krivo obtoževanje za nekaj česar nismo storili, prepovedi ali ukazi, kaj smemo in česa ne smemo početi, poseganje v naš osebni prostor ali stvari (npr. brskanje po torbi brez našega dovoljenja), norčevanje, širjenje govoric ali posmehovanje ipd. Takrat lahko pri sebi opazimo, da se vznemirimo, občutimo določena čustva (npr. jeza, žalost, strah, nejevolja) in zaznamo telesne spremembe (npr. napete mišice, poviša se nam srčni utrip in dihanje, pojavi se stiskanje v grlu ali prsnem košu, nabiranje solz, potenje, zardevanje). Nato se na celotno dogajanje odzovemo z vedenjem, ki pa se pri posameznikih razlikuje. Nekateri se ob trenutkih vznemirjenosti želijo skriti ali oditi iz situacije, se zapreti vase in početi svoje stvari za umirjanje, drugi pa se na situacijo odzovejo s prepiranjem, vpitjem, razbijanjem ipd.

Načinov za umirjanje sproščanje močnih čustev je veliko, saj vsakemu izmed nas ustrezajo različne sprostitvene aktivnosti in tehnike. Če zase še nismo našli prijemov, s katerimi se lahko umirimo v stresnih situacijah, lahko preizkusimo nekatera spodnja področja in pri sebi opazujemo kakšen bo učinek.

  • Ustvarjalne dejavnosti: izdelovanje novih izdelkov ima na nas lahko pomirjajoč učinek, hkrati pa spodbuja naše spretnosti in občutek ponosa, ko ustvarimo oz. iznajdemo nekaj novega. Pri tem je lahko pomirjajoč že sam proces ustvarjanja, ne zgolj končni izdelek. Ustvarjalne dejavnosti so risanje, sestavljanje sestavljanke, kuhanje, fotografiranje, pisanje …
  • Športne dejavnosti: šport ima na naš um in telo pozitiven učinek, zato nam bo udejstvovanje v športnih dejavnosti že samo po sebi omogočilo boljše počutje. Zase skušajmo najti šport, v katerem uživamo in ga radi izvajamo. To je lahko hitra hoja, tek, ples, pohodništvo, kolesarjenje, vodni športi, skupinski športi, joga, vadba v športnih centrih …
  • Umirjajoče dejavnosti: izvajanje določenih stvari ima že samo po sebi lahko sprostitveni učinek. Umirjajoče dejavnosti so lahko branje, barvanje, poslušanje glasbe, opazovanje narave, meditacija, pisanje dnevnika, vodna kopel … Več o sprostitvenih tehnikah najdeš v prispevku: Učinkovite tehnike sproščanja.
  • Družabne dejavnosti: če menimo, da se težko umirimo, kadar smo sami s sabo, lahko poskusimo različne družabne dejavnosti, kjer se pomirjamo preko sodelovanja z drugimi. Družabne dejavnosti so lahko vse ustvarjalne in športne dejavnosti, ki jih izvajamo v paru ali skupini ljudi, vključujejo pa tudi družabne igre, kvize, petje v zboru, prostovoljstvo ipd.
  • Učenje novih stvari: pomirja nas lahko tudi učenje novih jezikov, ročnih spretnosti (npr. šivanje, klekljanje), igranje instrumentov, preizkušanje novih kuharskih in pekovskih postopkov ipd.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content