Smo mladostniki res tako težavni?
V družbi se je uveljavilo prepričanje, da je mladostništvo obdobje uporništva. Zaradi tega lahko v času odraščanja okrog sebe pogosto slišimo opazke, da smo mladostniki težavni, muhasti, nepredvidljivi, občutljivi ipd. Čeprav so ta prepričanja med ljudmi okoli nas dokaj utrjena, niso nujno resnična. Večine mladostnikov namreč ne moremo označiti kot problematičnih, saj je glavnina najstnikov dobro prilagojenih in lahko shajajočih z okolico. V resnici velja zanimiv podatek, da je delež problematičnih mladostnikov, ki kršijo zakonska in družbena pravila enak deležu problematičnih odraslih.

Različne opazke in komentarji iz okolice v nas lahko vzbudijo čustva jeze, saj menimo, da ne veljajo za nas ali pa da problem ni v nas samih, temveč okolica preprosto ne razume, s čim vse se soočamo kot mladostniki. Ob vsem tem lahko dobimo tudi občutek, kot da nas nihče ni pripravljen poslušati in razumeti naše doživljanje. Posledično se lahko odločimo, da bomo svoje misli in skrbi raje zadržali zase, čeprav s tem svoje tegobe le še poglabljamo in zanje ne iščemo podpore iz okolice.
Zakaj pravijo, da s(m)o mladostniki težavni?
Kot mladostniki lahko sami pri sebi pogosto zaznamo težnjo, da bi postali bolj samostojni kot smo bili v času otroštva. Želimo si večje možnosti za odločanje o stvareh, ki jih bomo počeli, poslušali, nosili, jedli, spremljali po družbenih omrežjih ipd. Iz tega izhaja želja po tem, da se upiramo stvarem, ki nam jih naročijo drugi, saj jih želimo izbrati sami in pri odločanju izhajati iz sebe. Veliko tudi raziskujemo in iščemo stile ter stvari, ki so nam všeč, saj si želimo najti svojo identiteto in odkriti način življenja, ki bi ga radi živeli.
Ljudje okoli nas lahko našo željo po samostojnem odločanju zaznajo kot uporništvo ali pa ga označijo za težavno vedenje, saj pravijo, da se vedemo drugače, kot smo se v otroštvu. Za obdobje mladostništva pa velja, da je popolnoma običajno, zdravo in celo sestavni del odraščanja, da se mladostniki upiramo, saj na ta način osamosvajamo in razvijamo samostojno razmišljanje. V času mladostništva se tako soočamo z mnogimi spremembami in prehodi, na katere se moramo navaditi in se z njimi naučiti shajati. Dogaja se nam veliko stvari – tako znotraj nas (npr. telesne spremembe, raziskovanja, nova razmišljanja, pridobivanje samostojnosti) kot zunaj nas (npr. šola, treningi, druženja). Občutimo lahko tudi pritiske kot so:
- želja po vključevanju in sprejemanju s strani vrstnikov,
- uspešno opravljanje šolskih obveznosti,
- urjenje v svojih športnih, glasbenih ali drugih hobijih,
- pomoč pri gospodinjskih opravilih,
- morebitna skrb za družinske člane,
- razmišljanje in odločanje o svoji prihodnosti.
Zaradi tega se v nas lahko vzbudijo različni občutki, ki so včasih tudi neprijetni. Počutimo se lahko preobremenjene ali celo nemočne, saj skušamo razumeti nove stvari in prevzeti nadzor nad različnimi spremembami. V ozadju vedenj, ki so v družbi označena za »težavna«, lahko tičijo občutki anksioznosti, nezaupanja vase, impulzivnosti, nihanje počutja ipd. Počutimo se lahko tako, kot da je znotraj nas prisotna poplava različnih čustev, ki jih niti sami ne razumemo dobro in se zaradi njih počutimo zmedeno. Zaradi tega včasih »izbruhnemo« in se odzovemo burneje, kot bi si želeli. Pri soočanju s takšnimi močnimi čustvi si lahko pomagamo z različnimi načini, opisanimi v nadaljevanju.
Doživljanje močnih čustev
Okoliščine, ko se v nas vzbudijo močna čustva, so različne in so odvisne od tega, kako sami zaznamo določeno situacijo. Sprožilci močnih čustev so lahko krivo obtoževanje za nekaj česar nismo storili, prepovedi ali ukazi, kaj smemo in česa ne smemo početi, poseganje v naš osebni prostor ali stvari (npr. brskanje po torbi brez našega dovoljenja), norčevanje, širjenje govoric ali posmehovanje ipd. Takrat lahko pri sebi opazimo, da se vznemirimo, občutimo določena čustva (npr. jeza, žalost, strah, nejevolja) in zaznamo telesne spremembe (npr. napete mišice, poviša se nam srčni utrip in dihanje, pojavi se stiskanje v grlu ali prsnem košu, nabiranje solz, potenje, zardevanje). Nato se na celotno dogajanje odzovemo z vedenjem, ki pa se pri posameznikih razlikuje. Nekateri se ob trenutkih vznemirjenosti želijo skriti ali oditi iz situacije, se zapreti vase in početi svoje stvari za umirjanje, drugi pa se na situacijo odzovejo s prepiranjem, vpitjem, razbijanjem ipd.
Kako se lahko pomirim, ko pri sebi zaznam močna čustva?
Načinov za umirjanje sproščanje močnih čustev je veliko, saj vsakemu izmed nas ustrezajo različne sprostitvene aktivnosti in tehnike. Če zase še nismo našli prijemov, s katerimi se lahko umirimo v stresnih situacijah, lahko preizkusimo nekatera spodnja področja in pri sebi opazujemo kakšen bo učinek.
- Ustvarjalne dejavnosti: izdelovanje novih izdelkov ima na nas lahko pomirjajoč učinek, hkrati pa spodbuja naše spretnosti in občutek ponosa, ko ustvarimo oz. iznajdemo nekaj novega. Pri tem je lahko pomirjajoč že sam proces ustvarjanja, ne zgolj končni izdelek. Ustvarjalne dejavnosti so risanje, sestavljanje sestavljanke, kuhanje, fotografiranje, pisanje …
- Športne dejavnosti: šport ima na naš um in telo pozitiven učinek, zato nam bo udejstvovanje v športnih dejavnosti že samo po sebi omogočilo boljše počutje. Zase skušajmo najti šport, v katerem uživamo in ga radi izvajamo. To je lahko hitra hoja, tek, ples, pohodništvo, kolesarjenje, vodni športi, skupinski športi, joga, vadba v športnih centrih …
- Umirjajoče dejavnosti: izvajanje določenih stvari ima že samo po sebi lahko sprostitveni učinek. Umirjajoče dejavnosti so lahko branje, barvanje, poslušanje glasbe, opazovanje narave, meditacija, pisanje dnevnika, vodna kopel … Več o sprostitvenih tehnikah najdeš v prispevku: Učinkovite tehnike sproščanja.
- Družabne dejavnosti: če menimo, da se težko umirimo, kadar smo sami s sabo, lahko poskusimo različne družabne dejavnosti, kjer se pomirjamo preko sodelovanja z drugimi. Družabne dejavnosti so lahko vse ustvarjalne in športne dejavnosti, ki jih izvajamo v paru ali skupini ljudi, vključujejo pa tudi družabne igre, kvize, petje v zboru, prostovoljstvo ipd.
- Učenje novih stvari: pomirja nas lahko tudi učenje novih jezikov, ročnih spretnosti (npr. šivanje, klekljanje), igranje instrumentov, preizkušanje novih kuharskih in pekovskih postopkov ipd.