Poklicno odločanje
Živimo v svetu, ki nam ponuja veliko poklicnih možnosti. Hkrati se z razvojem družbe in tehnologije pojavljajo tudi novi poklici. Širok nabor poklicnih izbir je koristen, saj si vsak izmed nas lahko najde poklic, ki mu je všeč in bo z njim lahko razvijal svoje spretnosti. Hkrati pa lahko izbiranje med toliko možnostmi predstavlja tudi breme. Morda se bojimo, da ne bomo našli takšne kariere, kot si je želimo. Morda niti ne vemo, kakšnega poklica si želimo in v čem smo dobri. Popolnoma normalno je tudi, če se nam zdi, da je še prekmalu za razmišljanje o poklicu. Ali pa nas na razmišljanje o bodočem poklicu opominjajo naši starši in učitelji. Vse to v nas lahko vzbuja občutke negotovosti in strahu pred prihodnostjo.
Odločanje o poklicu, ki ga bomo opravljali več kot polovico življenja, je zato lahko zahteven in naporen proces. Naše odločitve za seboj potegnejo veliko stvari, kot je izbira nadaljnjega šolanja. Ob tem se lahko soočamo z veliko pritiski s strani staršev ali učiteljev, sami pri sebi pa morda niti ne vemo kako sploh začeti z razmišljanjem o tej temi. Pri poklicnem odločanju moramo izhajati iz svojih zanimanj in zmožnosti, saj bomo mi tisti, ki ga bomo na koncu tudi opravljali.
Poleg svojih želja pa moramo pri odločanju za poklic upoštevati tudi same možnosti za opravljanje določenega poklica – kot so potrebe na trgu dela in naša šibka področja (tisto kar nam morda ne leži ali v tem nismo dobri).
Kako naj se lotim razmišljanja o poklicu?
Svoje poklicno odločanje lahko pričnemo tako, da na list papirja nanizamo vse poklice, ki nas zanimajo in se nam zdi, da bi jih želeli opravljati v prihodnosti. Pomislimo na vse poklice, ki so poznani že sedaj, kot tudi vse fantazijske poklice, ki morda sploh še ne obstajajo. Če nimamo nobene ideje o sanjskih poklicih, lahko izhajamo iz svojih hobijev (kar radi počnemo v prostem času) ali pa stvari, ki smo jih radi počeli včasih (npr. s čim smo se zamotili v otroštvu). Napišemo lahko vse poklice, ki so nam všeč, četudi še niso uveljavljeni ali se nam zdijo nedosegljivi. Ob tem si pustimo čim več svobode in razmišljanja brez omejevanja. Nekam ločeno lahko navedemo tudi dela ali poklice, ki jih nikakor ne želimo opravljati. Seznam želenih in neželenih poklicev nam pomaga pri tem, da uvidimo kakšne vrste del bi sploh radi opravljali. Na podlagi tega razmišljanja lahko določimo vizijo oz. okvirno poklicno smer. To nam lahko služi kot izhodišče pri odločanju za nadaljnje šolanje.
Lahko pa se razmišljanja o želenih poklicih lotimo tudi po posameznih vidikih. Pomislimo lahko na to, kakšni pogoji in načini dela bi nam odgovarjali:
- okolje dela: terensko delo, kjer na naše delo vplivajo vremenske, prometne in druge razmere ali delo v notranjih prostorih, ki poteka v skladišču, pisarni, trgovini …,
- stik z ljudmi: v stiku s strankami in sodelavci, kjer moramo veliko komunicirati ali samotno delo, kjer se tekom dela ne srečujemo z ljudmi,
- način dela: fizično delo, ki od nas zahteva dobro telesno pripravljenost ali miselno delo, ki zahteva dolgotrajno pozornost in natančnost,
- rutina dela: dinamično delo, kjer se delovnik in naloge pogosto spreminjajo ali rutinsko delo, kjer vsak delovni dan počnemo podobne stvari,
- vodenje: vodenje drugih, kjer mi odločamo o delu ljudi in aktivnostih (npr. podrejenih zaposlenih, otrok v vrtcu) ali biti vodeni, kjer sledimo navodilom drugih ljudi.
Razmislimo lahko tudi o tem, katere so tiste želje o poklicu, ki resnično izvirajo iz nas in katere želje smo prevzeli od drugih ljudi (npr. razmišljamo o poklicu, ki so nam ga priporočili ali ga opravljajo naši starši, starejši sorojenci, idoli).
S čim si lahko pomagam pri poklicnem odločanju?
- Dogovorimo se lahko za karierno usmerjanje s strani šolske svetovalne službe, ki nam je običajno na voljo v 8. in 9. razredu osnovne šole. To po navadi izgleda tako, da najprej rešimo nekaj vprašalnikov in testov, ki nam pomagajo pri ugotavljanju naših želja, zanimanj, talentov in spretnosti. To nato pregleda šolska svetovalna služba, ki nam poda povratno informacijo rezultatov in izpostavi predloge za poklicno ali izobraževalno smer. V zaupnem okolju lahko šolskim svetovalnim delavcem povemo tudi svoje pomisleke ali strahove glede izbiranja poklica. Karierno usmerjanje nudijo tudi nekatere srednje šole.
- Obiščemo katerega izmed kariernih sejmov. Tam se lahko spoznamo z različnimi poklici, šolami ali podjetji, ki nas morda navdihnejo za razmišljanje o določeni poklicni smeri. Mladim je še posebej namenjen vsakoletni sejem Informativa Domov | Informativa. Tam se predstavijo različni izobraževalni programi, ki nam pomagajo odgovoriti na vprašanje »Kam naprej?«. Najdemo lahko tudi informacije o štipendijah, prvi zaposlitvi ter zaposlitvenih priložnostih doma in v tujini.
- Izkoristimo lahko tudi dneve odprtih vrat, ki jih ponujajo nekatere izmed srednjih ali drugih šol. Tam se poleg seznanjenja s programi in vpisnimi pogoji lahko spoznamo tudi z možnostmi za poklice na podlagi opravljene izobraževalne smeri.
- Pri izbiranju poklica je dobro izhajati iz svojih osebnostnih lastnosti. V slovenskem jeziku je od 13. leta dalje uporaben Hollandov vprašalnik Iskanje poklicne poti ZRSZ – eSvetovanje – Kaj me zanima (gov.si). Z njim lahko vsak odkrije svoj prevladujoči interesni tip. Nato pa pogledamo kateri poklici se najbolj ujemajo s prevladujočim interesnim tipom.
- Pri poklicnem odločanju si lahko pomagamo s tem, da se preizkusimo v dijaških oz. študentskih delih z različnih interesnih področij. Vsak poletni oddih si lahko poiščemo ustanovo, ki ponuja počitniško delo. Če obstaja možnost, lahko preizkusimo tudi različna dela znotraj iste ustanove, na različnih oddelkih. Na ta način lahko ugotovimo kakšni načini in vrste dela nam ustrezajo.
Včasih pa imamo lahko okvirno idejo o tem, kakšen poklic bi nas zanimal, vendar ne vemo, kako bi se v njem odrezali. Pri tem nam lahko pomaga opravljanje prostovoljnega dela. Veliko organizacij išče ljudi, ki bi jim pomagali pri izvajanju različnih del (npr. delavnice, varstvo, pomoč drugim, učenje drugih). Različne možnosti za prostovoljstvo lahko najdemo preko iskalnika Slovenske mreže prostovoljnih del Slovenska mreža prostovoljnih organizacij | prostovoljstvo.org. Organizaciji, v kateri bi se radi preizkusili, lahko pišemo tudi sami brez predhodnega razpisa. Opravljanje prostovoljnega dela nam omogoča uvid v to ali nam določena dela sploh ustrezajo. Poleg tega pa nam lahko služijo kot referenca na življenjepisu, ko bomo iskali zaposlitev.