Mladostništvo

Domov » Duševno zdravje » Mladostništvo » Poklicno odločanje

Poklicno odločanje

Poklicno odločanje

Živimo v svetu, ki nam ponuja veliko poklicnih možnosti. Hkrati se z razvojem družbe in tehnologije pojavljajo tudi novi poklici. Širok nabor poklicnih izbir je koristen, saj si vsak izmed nas lahko najde poklic, ki mu je všeč in bo z njim lahko razvijal svoje spretnosti. Hkrati pa lahko izbiranje med toliko možnostmi predstavlja tudi breme. Morda se bojimo, da ne bomo našli takšne kariere, kot si je želimo. Morda niti ne vemo, kakšnega poklica si želimo in v čem smo dobri. Popolnoma normalno je tudi, če se nam zdi, da je še prekmalu za razmišljanje o poklicu. Ali pa nas na razmišljanje o bodočem poklicu opominjajo naši starši in učitelji. Vse to v nas lahko vzbuja občutke negotovosti in strahu pred prihodnostjo.

Odločanje o poklicu, ki ga bomo opravljali več kot polovico življenja, je zato lahko zahteven in naporen proces. Naše odločitve za seboj potegnejo veliko stvari, kot je izbira nadaljnjega šolanja. Ob tem se lahko soočamo z veliko pritiski s strani staršev ali učiteljev, sami pri sebi pa morda niti ne vemo kako sploh začeti z razmišljanjem o tej temi. Pri poklicnem odločanju moramo izhajati iz svojih zanimanj in zmožnosti, saj bomo mi tisti, ki ga bomo na koncu tudi opravljali.

Poleg svojih želja pa moramo pri odločanju za poklic upoštevati tudi same možnosti za opravljanje določenega poklica – kot so potrebe na trgu dela in naša šibka področja (tisto kar nam morda ne leži ali v tem nismo dobri).

Svoje poklicno odločanje lahko pričnemo tako, da na list papirja nanizamo vse poklice, ki nas zanimajo in se nam zdi, da bi jih želeli opravljati v prihodnosti. Pomislimo na vse poklice, ki so poznani že sedaj, kot tudi vse fantazijske poklice, ki morda sploh še ne obstajajo. Če nimamo nobene ideje o sanjskih poklicih, lahko izhajamo iz svojih hobijev (kar radi počnemo v prostem času) ali pa stvari, ki smo jih radi počeli včasih (npr. s čim smo se zamotili v otroštvu). Napišemo lahko vse poklice, ki so nam všeč, četudi še niso uveljavljeni ali se nam zdijo nedosegljivi. Ob tem si pustimo čim več svobode in razmišljanja brez omejevanja. Nekam ločeno lahko navedemo tudi dela ali poklice, ki jih nikakor ne želimo opravljati. Seznam želenih in neželenih poklicev nam pomaga pri tem, da uvidimo kakšne vrste del bi sploh radi opravljali. Na podlagi tega razmišljanja lahko določimo vizijo oz. okvirno poklicno smer. To nam lahko služi kot izhodišče pri odločanju za nadaljnje šolanje.

Lahko pa se razmišljanja o želenih poklicih lotimo tudi po posameznih vidikih. Pomislimo lahko na to, kakšni pogoji in načini dela bi nam odgovarjali:

  • okolje dela: terensko delo, kjer na naše delo vplivajo vremenske, prometne in druge razmere ali delo v notranjih prostorih, ki poteka v skladišču, pisarni, trgovini …,
  • stik z ljudmi: v stiku s strankami in sodelavci, kjer moramo veliko komunicirati ali samotno delo, kjer se tekom dela ne srečujemo z ljudmi,
  • način dela: fizično delo, ki od nas zahteva dobro telesno pripravljenost ali miselno delo, ki zahteva dolgotrajno pozornost in natančnost,
  • rutina dela: dinamično delo, kjer se delovnik in naloge pogosto spreminjajo ali rutinsko delo, kjer vsak delovni dan počnemo podobne stvari,
  • vodenje: vodenje drugih, kjer mi odločamo o delu ljudi in aktivnostih (npr. podrejenih zaposlenih, otrok v vrtcu) ali biti vodeni, kjer sledimo navodilom drugih ljudi.

Razmislimo lahko tudi o tem, katere so tiste želje o poklicu, ki resnično izvirajo iz nas in katere želje smo prevzeli od drugih ljudi (npr. razmišljamo o poklicu, ki so nam ga priporočili ali ga opravljajo naši starši, starejši sorojenci, idoli).

Različni načini dela so predstavljeni tudi na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje https://esvetovanje.ess.gov.si/KajNajDelam/PoisciSvojPoklic/NacinDela/.

  • Dogovorimo se lahko za karierno usmerjanje s strani šolske svetovalne službe, ki nam je običajno na voljo v 8. in 9. razredu osnovne šole. To po navadi izgleda tako, da najprej rešimo nekaj vprašalnikov in testov, ki nam pomagajo pri ugotavljanju naših želja, zanimanj, talentov in spretnosti. To nato pregleda šolska svetovalna služba, ki nam poda povratno informacijo rezultatov in izpostavi predloge za poklicno ali izobraževalno smer. V zaupnem okolju lahko šolskim svetovalnim delavcem povemo tudi svoje pomisleke ali strahove glede izbiranja poklica. Karierno usmerjanje nudijo tudi nekatere srednje šole.
  • Obiščemo katerega izmed kariernih sejmov. Tam se lahko spoznamo z različnimi poklici, šolami ali podjetji, ki nas morda navdihnejo za razmišljanje o določeni poklicni smeri. Mladim je še posebej namenjen vsakoletni sejem Informativa Domov | Informativa. Tam se predstavijo različni izobraževalni programi, ki nam pomagajo odgovoriti na vprašanje »Kam naprej?«. Najdemo lahko tudi informacije o štipendijah, prvi zaposlitvi ter zaposlitvenih priložnostih doma in v tujini.
  • Izkoristimo lahko tudi dneve odprtih vrat, ki jih ponujajo nekatere izmed srednjih ali drugih šol. Tam se poleg seznanjenja s programi in vpisnimi pogoji lahko spoznamo tudi z možnostmi za poklice na podlagi opravljene izobraževalne smeri.
  • Pri izbiranju poklica je dobro izhajati iz svojih osebnostnih lastnosti. V slovenskem jeziku je od 13. leta dalje uporaben Hollandov vprašalnik Iskanje poklicne poti ZRSZ – eSvetovanje – Kaj me zanima (gov.si). Z njim lahko vsak odkrije svoj prevladujoči interesni tip. Nato pa pogledamo kateri poklici se najbolj ujemajo s prevladujočim interesnim tipom.  
  • Pri poklicnem odločanju si lahko pomagamo s tem, da se preizkusimo v dijaških oz. študentskih delih z različnih interesnih področij. Vsak poletni oddih si lahko poiščemo ustanovo, ki ponuja počitniško delo. Če obstaja možnost, lahko preizkusimo tudi različna dela znotraj iste ustanove, na različnih oddelkih. Na ta način lahko ugotovimo kakšni načini in vrste dela nam ustrezajo.

Včasih pa imamo lahko okvirno idejo o tem, kakšen poklic bi nas zanimal, vendar ne vemo, kako bi se v njem odrezali. Pri tem nam lahko pomaga opravljanje prostovoljnega dela. Veliko organizacij išče ljudi, ki bi jim pomagali pri izvajanju različnih del (npr. delavnice, varstvo, pomoč drugim, učenje drugih). Različne možnosti za prostovoljstvo lahko najdemo preko iskalnika Slovenske mreže prostovoljnih del Slovenska mreža prostovoljnih organizacij | prostovoljstvo.org. Organizaciji, v kateri bi se radi preizkusili, lahko pišemo tudi sami brez predhodnega razpisa. Opravljanje prostovoljnega dela nam omogoča uvid v to ali nam določena dela sploh ustrezajo. Poleg tega pa nam lahko služijo kot referenca na življenjepisu, ko bomo iskali zaposlitev.

Več informacij in odgovorov na vprašanja mladostnikov o poklicnem odločanju lahko najdeš tudi na spletnem portalu #To sem jaz Šola, učenje in prosti čas | #to sem jaz.

Uporabne vsebine ponuja tudi spletna stran Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje https://esvetovanje.ess.gov.si/.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content