Zakaj kot mladostniki posegamo po alkoholu, tobaku, konoplji in drugih škodljivih drogah?
V času odraščanja se lahko na druženjih, ob praznovanjih, dogodkih večkrat srečamo z alkoholom in tobakom… Zaradi tega lahko dobimo lažni občutek, da alkohol, tobak in druge droge niso škodljivi, čeprav v resnici predstavljajo tveganje za naše telesno in duševno zdravje. Alkohol, droge in kajenje so za razvijajoče mladostnike škodljivi že v majhnih količinah. Zaradi tega je za nas priporočena ničelna količina drog, alkohola, konoplje ali tobaka.
Pri mladostniki se običajno vse prične z radovednostjo, z eksperimentiranjem, potem pa preide v način druženja s prijatelji in sčasoma ugotovimo, da ne moremo dolgo časa brez tega početja. Zgodnejši kot je začetek uživanja alkohola in drog, večje je tveganje za zdravje in razvoj zasvojenosti. Četudi prej nismo imeli težav, lahko droge sprožijo nove težave ali pa poslabšajo neželene posledice prejšnjih težav (npr. potrtost, nespečnost, občutje nesmisla, tesnobne misli, težave s koncentracijo in posledično padec učne uspešnosti). Zameglijo našo presojo in zmožnost odločanja. Pod vplivom teh substanc postanemo tudi bolj ranljivi v smislu sprejemanja nespametnih odločitev in dejanj, česar v treznem stanju ne bi nikoli storili.
Zakaj čutim težnjo po alkoholu, kajenju in drogah?
- »Želim si umika in pobega od težkih situacij in občutkov«: v šoli včasih težko dohajamo vse obveznosti, starši nas ne razumejo, obremenjujemo se s skrbmi, spremo se z najboljšim prijateljem, naša ekipa izgubi na tekmi, smo nejevoljni… Včasih se počutimo, kot da je vsega preveč. Normalno je, če si želimo umakniti stran od neprijetnih občutkov in raje ne občutiti ničesar. Vendar pa je poseganje po škodljivih substancah neučinkovita strategija. Pogosto zadeve celo poslabša. Čeprav nas občutek vinjenosti in cigaretnega dima sprva pomirjata in dajeta občutek nadzora, se po prvotnih prijetnih občutkih pojavijo še večja stiska zaradi krivde, sramu, občutka ujetosti v začaranem krogu… Poskusimo lahko bolj učinkovite strategije reševanja težav. O težkih občutkih, ki jih doživljamo, se je bolje z nekom iskreno pogovoriti, namesto, da jih skušamo odgnati. Zaupaš se lahko prijatelju, staršem, sorojencu, učiteljici, trenerju, šolski svetovalni službi ali pa se obrneš na svetovalnico za mlade #To sem jaz.
- »Ko pijem ali kadim, sem bolj samozavesten/a«: nekatere substance prekinejo nadzor, ki ga imamo nad svojim telesom in nas naredijo manj razsodne. Pod vplivom alkohola in nekaterih drog se morda lažje pogovarjamo z drugimi, sami sebi se zdimo bolj kul, se manj obremenjujemo s tem, kaj si bodo o nas mislili drugi, imamo bolj prazno glavo, se znebimo notranjega glasu, ki nas kritizira… Tudi tu je poseganje po škodljivih substancah način pobega (pred lastnimi mislimi), kar je neučinkovita strategija. Samozavest lahko poskusimo graditi drugače, npr. urimo svoje sposobnosti (šport, igranje instrumenta, kuhanje, treniranje ljubljenčka, učenje tujega jezika, pomoč drugim). Ko dosežemo nekaj, v kar smo vložili veliko truda, občutimo ponos in zmagoslavje. Ta vpliva na boljšo samopodobo, zato lažje sprejemamo izzive, vzpostavljamo odnose z drugimi, pristopamo k težavam…
- »Sem radoveden/a, želim eksperimentirati ali uživati«: razlog za uživanje alkohola, drog in kajenje je lahko želja po svobodnem raziskovanju ali premagovanju dolgčasa. Zanima nas kakšni so občutki ob pitju alkohola, uživanju drog in kajenju. Morda imamo občutek, da nekaj zamujamo, če tega ne poskusimo (ang. Fear of Missing Out – FoMO). V času mladostništva je tudi običajno, da si želimo biti uporniški. Če nam starši ali okolica nekaj prepovedo, jim želimo nasprotovati, stvari delati po svoje in morda ravno zato posegamo po škodljivih substancah. Čeprav si tega mogoče niti ne želimo početi.
- »To je nekaj normalnega, vsi odrasli to počnejo in tudi jaz želim biti odrasel/a«: naši starši, sorodniki, starejši sorojenci in prijatelji mogoče pogosto pijejo alkohol ali kadijo. Ali pa smo mlade, ki uživajo droge videli v serijah, filmih, na družbenih omrežjih, kjer so bili predstavljeni kot »kul«, »neodvisni«, »zreli«, čeprav to ne velja zares. Ker si kot mladostniki tudi sami želimo biti odrasli in samostojni, se želimo čimprej uvesti v vse odrasle stvari. Ali pa je v okolju, kjer živimo, veliko priložnosti, da poskusimo alkohol, droge ali tobačne izdelke. Zaradi tega po njih enostavno in hitro posežemo, brez pravega razmisleka o posledicah. Ne zavedamo pa se, koliko težav in stisk v družbi je posledica uživanja alkohola in drog (npr. prometne nesreče, izgube nadzora, uničevanje lastnine, konflikti v medosebnih odnosih, odvisnosti).
- »Želim si, da me sprejmejo v družbi«: kot mladostnikom so nam vrstniki zelo pomembni. Zato je normalno, da si želimo biti sprejeti, se dokazati in ne izstopati v slabem smislu. Če prijatelji uživajo škodljive substance, morda čutimo pritisk, da poskusimo tudi sami – čeprav nam niti ne dišijo. Pri tem gre za direkten ali prikrit vrstniški pritisk. Pred pravimi prijatelji se nam ni treba dokazovati na ta način. Pred družbo vrstnikov se lahko izkažemo na druge načine – npr. pokažemo samozavest in odločnost, da nečesa ne želimo početi (uživati škodljivih substanc) in stojimo za tem. Ali pa raziščemo svoja močna področja, po katerih izstopamo od drugih.
- »Kadim in pijem zato, ker tako s prijatelji preživljamo prosti čas«: s prijatelji smo morda razvili navado, da se srečujemo nekje, kjer nam nihče ne »teži«, si naskrivaj priskrbimo alkohol in cigarete in se zabavamo po svoje. Ker je to postala ustaljena rutina, se je težko domisliti, da bi lahko počeli kaj drugega – čeprav obstajajo mnogi načini. Gremo lahko v kino, na biljard, bowling, igrišče, skateboard površino, skupaj kuhamo, organiziramo piknik na prostem, sprehajamo ljubljenčke, kolesarimo, rolkamo, rolamo, kartamo ob glasbi…
Lahko si se našel/a v več opisanih razlogih hkrati. Ko prepoznamo razlog, zakaj posegamo po škodljivih substancah, se veliko lažje odločimo za prenehanje. Najdemo si nadomestne načine, kako lahko zadovoljimo svoje potrebe, ki nas silijo k drogam in alkoholu (npr. težnjo po tveganju nadomestimo s tem, da obiščemo adrenalinski park; težnjo po eksperimentiranju zadostimo z razvijanjem lastnega stila oblačenja; težnjo po odraslosti nadomestimo s tem, da staršem dokažemo zrelost za večje vključevanje v družinske odločitve). V zadnjem času se pojavljajo nove droge ali načini (npr. vejp, e-cigarete), ki hitro postanejo popularni. Zaradi hitrega pojavljanja njihova uporaba še ni raziskana in regulirana. Hkrati pa še niso dovolj pojasnjeni dolgoročni škodljivi učinki in posledice za posameznika in družbo. Zato sami nosimo odgovornost, da sprejemamo pametne odločitve glede jemanja škodljivih substanc.