Mladostništvo

Domov » Duševno zdravje » Mladostništvo » Zakaj kot mladostniki posegamo po alkoholu, tobaku, konoplji in drugih škodljivih drogah?

Zakaj kot mladostniki posegamo po alkoholu, tobaku, konoplji in drugih škodljivih drogah?

Zakaj kot mladostniki posegamo po alkoholu, tobaku, konoplji in drugih škodljivih drogah?

V času odraščanja se lahko na druženjih, ob praznovanjih, dogodkih večkrat srečamo z alkoholom in tobakom… Zaradi tega lahko dobimo lažni občutek, da alkohol, tobak in druge droge niso škodljivi, čeprav v resnici predstavljajo tveganje za naše telesno in duševno zdravje. Alkohol, droge in kajenje so za razvijajoče mladostnike škodljivi že v majhnih količinah. Zaradi tega je za nas priporočena ničelna količina drog, alkohola, konoplje ali tobaka.

Pri mladostniki se običajno  vse prične z radovednostjo, z eksperimentiranjem, potem pa preide v način druženja s prijatelji in sčasoma ugotovimo, da ne moremo dolgo časa brez tega početja. Zgodnejši kot je začetek uživanja alkohola in drog, večje je tveganje za zdravje in razvoj zasvojenosti. Četudi prej nismo imeli težav, lahko droge sprožijo nove težave ali pa poslabšajo neželene posledice prejšnjih težav (npr. potrtost, nespečnost, občutje nesmisla, tesnobne misli, težave s koncentracijo in posledično padec učne uspešnosti). Zameglijo našo presojo in zmožnost odločanja. Pod vplivom teh substanc postanemo tudi bolj ranljivi v smislu sprejemanja nespametnih odločitev in dejanj, česar v treznem stanju ne bi nikoli storili.

  • »Želim si umika in pobega od težkih situacij in občutkov«: v šoli včasih težko dohajamo vse obveznosti, starši nas ne razumejo, obremenjujemo se s skrbmi, spremo se z najboljšim prijateljem, naša ekipa izgubi na tekmi, smo nejevoljni… Včasih se počutimo, kot da je vsega preveč. Normalno je, če si želimo umakniti stran od neprijetnih občutkov in raje ne občutiti ničesar. Vendar pa je poseganje po škodljivih substancah neučinkovita strategija. Pogosto zadeve celo poslabša. Čeprav nas občutek vinjenosti in cigaretnega dima sprva pomirjata in dajeta občutek nadzora, se po prvotnih prijetnih občutkih pojavijo še večja stiska zaradi krivde, sramu, občutka ujetosti v začaranem krogu… Poskusimo lahko bolj učinkovite strategije reševanja težav. O težkih občutkih, ki jih doživljamo, se je bolje z nekom iskreno pogovoriti, namesto, da jih skušamo odgnati. Zaupaš se lahko prijatelju, staršem, sorojencu, učiteljici, trenerju, šolski svetovalni službi ali pa se obrneš na svetovalnico za mlade #To sem jaz.
  • »Ko pijem ali kadim, sem bolj samozavesten/a«: nekatere substance prekinejo nadzor, ki ga imamo nad svojim telesom in nas naredijo manj razsodne. Pod vplivom alkohola in nekaterih drog se morda lažje pogovarjamo z drugimi, sami sebi se zdimo bolj kul, se manj obremenjujemo s tem, kaj si bodo o nas mislili drugi, imamo bolj prazno glavo, se znebimo notranjega glasu, ki nas kritizira… Tudi tu je poseganje po škodljivih substancah način pobega (pred lastnimi mislimi), kar je neučinkovita strategija. Samozavest lahko poskusimo graditi drugače, npr. urimo svoje sposobnosti (šport, igranje instrumenta, kuhanje, treniranje ljubljenčka, učenje tujega jezika, pomoč drugim). Ko dosežemo nekaj, v kar smo vložili veliko truda, občutimo ponos in zmagoslavje. Ta vpliva na boljšo samopodobo, zato lažje sprejemamo izzive, vzpostavljamo odnose z drugimi, pristopamo k težavam…

Več o krepitvi samopodobe si lahko prebereš v prispevku Samopodoba v mladostništvu ali v nasvetih za Krepitev samopodobe.

  • »Sem radoveden/a, želim eksperimentirati ali uživati«: razlog za uživanje alkohola, drog in kajenje je lahko želja po svobodnem raziskovanju ali premagovanju dolgčasa. Zanima nas kakšni so občutki ob pitju alkohola, uživanju drog in kajenju. Morda imamo občutek, da nekaj zamujamo, če tega ne poskusimo (ang. Fear of Missing Out – FoMO). V času mladostništva je tudi običajno, da si želimo biti uporniški. Če nam starši ali okolica nekaj prepovedo, jim želimo nasprotovati, stvari delati po svoje in morda ravno zato posegamo po škodljivih substancah. Čeprav si tega mogoče niti ne želimo početi.
  • »To je nekaj normalnega, vsi odrasli to počnejo in tudi jaz želim biti odrasel/a«: naši starši, sorodniki, starejši sorojenci in prijatelji mogoče pogosto pijejo alkohol ali kadijo. Ali pa smo mlade, ki uživajo droge videli v serijah, filmih, na družbenih omrežjih, kjer so bili predstavljeni kot »kul«, »neodvisni«, »zreli«, čeprav to ne velja zares. Ker si kot mladostniki tudi sami želimo biti odrasli in samostojni, se želimo čimprej uvesti v vse odrasle stvari. Ali pa je v okolju, kjer živimo, veliko priložnosti, da poskusimo alkohol, droge ali tobačne izdelke. Zaradi tega po njih enostavno in hitro posežemo, brez pravega razmisleka o posledicah. Ne zavedamo pa se, koliko težav in stisk v družbi je posledica uživanja alkohola in drog (npr. prometne nesreče, izgube nadzora, uničevanje lastnine, konflikti v medosebnih odnosih, odvisnosti).
  • »Želim si, da me sprejmejo v družbi«: kot mladostnikom so nam vrstniki zelo pomembni. Zato je normalno, da si želimo biti sprejeti, se dokazati in ne izstopati v slabem smislu. Če prijatelji uživajo škodljive substance, morda čutimo pritisk, da  poskusimo tudi sami – čeprav nam niti ne dišijo. Pri tem gre za direkten ali prikrit vrstniški pritisk. Pred pravimi prijatelji se nam ni treba dokazovati na ta način. Pred družbo vrstnikov se lahko izkažemo na druge načine – npr. pokažemo samozavest in odločnost, da nečesa ne želimo početi (uživati škodljivih substanc) in stojimo za tem. Ali pa raziščemo svoja močna področja, po katerih izstopamo od drugih. 
  • »Kadim in pijem zato, ker tako s prijatelji preživljamo prosti čas«: s prijatelji smo morda razvili navado, da se srečujemo nekje, kjer nam nihče ne »teži«, si naskrivaj priskrbimo alkohol in cigarete in se zabavamo po svoje. Ker je to postala ustaljena rutina, se je težko domisliti, da bi lahko počeli kaj drugega – čeprav obstajajo mnogi načini. Gremo lahko v kino, na biljard, bowling, igrišče, skateboard površino, skupaj kuhamo, organiziramo piknik na prostem, sprehajamo ljubljenčke, kolesarimo, rolkamo, rolamo, kartamo ob glasbi…

Lahko si se našel/a v več opisanih razlogih hkrati. Ko prepoznamo razlog, zakaj posegamo po škodljivih substancah, se veliko lažje odločimo za prenehanje. Najdemo si nadomestne načine, kako lahko zadovoljimo svoje potrebe, ki nas silijo k drogam in alkoholu (npr. težnjo po tveganju nadomestimo s tem, da obiščemo adrenalinski park; težnjo po eksperimentiranju zadostimo z razvijanjem lastnega stila oblačenja; težnjo po odraslosti nadomestimo s tem, da staršem dokažemo zrelost za večje vključevanje v družinske odločitve). V zadnjem času se pojavljajo nove droge ali načini (npr. vejp, e-cigarete), ki hitro postanejo popularni. Zaradi hitrega pojavljanja njihova uporaba še ni raziskana in regulirana. Hkrati pa še niso dovolj pojasnjeni dolgoročni škodljivi učinki in posledice za posameznika in družbo. Zato sami nosimo odgovornost, da sprejemamo pametne odločitve glede jemanja škodljivih substanc.

Uporabne informacije o odgovornem odnosu do alkohola, mitih in dejstvih o alkoholu najdeš na spletni strani projekta SOPA. Vsebine o drogah, alkoholu in kajenju, ki so namenjene mladim, pa so na voljo v prispevku Droge in zasvojenost | #to sem.
Proti škodljivim učinkom drog in alkohola med mladimi ozaveščajo tudi različne organizacije, kot so DrogArt, Labirint, Neodvisen.si

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content